TEPEŽNI DAN je bil eden izmed najbolj razvedrilnih dni v letu za nekoliko večje otroke. Že kakšen teden prej so šarili po Ločicah in nabirali vrbje, šibje za korobače. Šibe so spletali v trišibne in štirišibne korobače, rekli so v tri ali štiri grbje. Pri korobačih s štirimi šibami je bilo treba po dve križati drugo čez drugo. Spodaj in na vrhu je moralo biti spleteno vrbje močno povezano z vrvjo ali močnim trakom. Nekateri so pri tepežkanju uporabili samo leskovo večjo palico. Korobači so imeli veljavo, če so bili dobro spleteni in dovolj dolgi….

Tepežkanje je uveden že od nekdaj kot cerkveni običaj. V Bibliji je zapisano, da je dan nedolžnih otročičev 28. decembra kot posledica Herodovega preganjanja in pomora otrok, ko je iskal novorojenega Kristusa….

Temu namenu se je ohranila navada kot spomin na ta dogodek v obliki tepežkanja.  Otroci hodijo po hišah z vzklikom: "Rešite se."  V tem klicu mladi zahtevajo od starejših, da se odkupijo z malenkostnimi darili. Gospodinje so darove dajale pred vrata hiše ali pa v njenih vežah. Bolj simbolično kot zares so otroci udarjali s korobači in palicami po krilih gospodinj, da so si izprosili suhega sadja, orehov, lešnikov, jabolk, potice ali boljšega kruha in tudi denarja.

Korobači so imeli večjo veljavo zunaj hiš, ko so se z njimi bahali in tudi udarjali zares po zadnjicah in tako kazali svojo moč, ne da bi storili kaj hujšega…..

Tako so se podili od hiše do hiše in se pogovarjali, kaj vse bodo  " priberačili". Nekatere hiše so jim bile že leta znane po darovih. Natanko so vedeli, kaj jim bodo dali. Zaradi obilice  "prosjakov" so v takih hišah dobili le po 10 in po 25 par. Kovancu za 25 par so rekli krona. Darovalec, ki je segel globje v žep in odmeril pol dinarja - nežko - 50 par.
Ko je minil tepežni dan, so zvečer preštevali denar in ostale dobrote in bili veseli, če jim je padlo kaj več v malho.

Povzeto po knjigi: CERKNICA IN NJENI LJUDJE
Avtor: TONE KEBE